In prižgal je luč...

Pojavil se je kot dar z neba, kot zvezdni utrinek v temni noči... Ko sta se začela pogovarjati je začutila, da se je ljubezen v njej spet prebudila. Našel je ključ do njenega srca. Večkrat se spomni preteklosti...premišljuje o prihodnosti...Kako čudoviti spomini jo vlečejo nazaj...tja...on bo že vedel...na verando...kar ustavila bi čas, ko sta se prvič poljubila...Njegov glas jo znova in znova prevzame. Zapre oči in sanja...sanja njune najlepše sanje...odpotuje v oblake, lebdi in občuduje lepoto narave. Toda potem se zbudi in se zave, da jo bodo sanje pogubile! Ostati mora na trdnih tleh in se boriti...ZANJ!!! Ker ji toliko pomeni! Koliko čudovitih trenutkov sta preživela skupaj...pa še vedno se ji zdi, da premalo! Oba si zaslužita resno in čudovito ljubezen, ki jo lahko ustvarita le sama...Ne ve če jima bodo zvezde naklonjene, toda če si on želi, bo vedno ob njem, njegova desna roka. Ni pričakovala, da ga bo tako vzljubila, a postal je njen LUDVIK, ki ji pomaga preživeti še tako težke trenutke. Ljubi ga! Že lep čas in še dlje ga bo ljubila, četudi bo med njima ena sama ovira.