Živimo v svetu drog, alkohola, nasilja in vojn. Ljudje skorajda ne poznamo več pojma ljubezen. Danes svet ne temelji na duhovnosti...vse bolj postajajo pomembne le materialne dobrine. Žal! Starši se pehajo za boljšim standardom, njihovi otroci pa so prepuščeni sami sebi. Kaj hitro se znajdejo v situaciji, ko jim prijatelj ponudi drogo. Za otroka, ki si šele gradi svoj jaz in mu je pomembno, da ga vrstniki sprejmejo, je to izziv. Otrok želi biti odrasel in pomemben, zato se spusti v svet, v katerega vstop je enostaven, povratek iz njega pa poln muk in trpljenja. Danes je sicer že veliko komun in stanovanjskih skupnosti, ki so namenjene za zdravljenje odvisnosti narkomanov.
Pot do ozdravitve je trnova...veliko poguma, volje in trdega dela je potrebno za vrnitev v resnični svet. Vedno bolj se sprašujem, zakaj ljudje posegajo po drogi? Zakaj jih nihče ne opozori na posledice? Zakaj se bojimo soočiti s problemom, ki kljub temu, da si zatiskamo oči - obstaja! Zakaj? Zakaj? Zakaj? Do
droge je vedno lažji dostop, po njej segajo že osnovnošolci...mar ni škoda zapravljati mladosti? Vem, da vsi ne izhajamo iz srečnih družin, nihče nima življenja posutega z rožicami, toda sem pa prepričana, da nam droga ne bo v uteho! Vsako težavo se da premagati, vsako rano pozdraviti, včasih celo odstraniti spomin nanjo.
Nekaterim izmed nas ni vseeno za našo prihodnost, pa tudi lepe spomine na mladost želimo ohraniti. Uživanje drog ni znak odraslosti, to bi morali vedeti vsi, ki se spuščajo ali samo pomislijo, da bi se spustili na to pot! V svojem življenju naj vsak posameznik igra svojo vlogo, in paziti mora, da tako tudi ostane!
