četrtek, 02. april 2009

SLOVO TELESNIM IN DUŠEVNIM BOJEM!


Nas tarejo problemi, res ni jih malo,
pride dan ko misliš, da te bo kar pobralo,
stokaš in vzdihuješ: "Nikdar ne bo bolje"
Zapoj si TAGADA, pa boš boljše volje!


sreda, 18. februar 2009

Naš svet...

...Nihče nikogar ne pozna in življenja reka nas le še bolj oddaljuje, namesto da bi nas združevala. Življenje, ki v naglici pozablja, da obstajajo še drugi. Tisto življenje, ki je z modernizacijo razbilo še tisto nekaj sodelovanja, kar ga je včasih še bilo in iz človeka iztisnilo še zadnje sokove, tako da ni čudno, da se ljudje na cesti niti ne pogledamo, kaj šele pozdravimo...pa saj nam tega nihče več ne zameri, saj nihče več nima ne volje, ne moči, da bi se kregal. Ljudje živimo kot roboti - kot avtomatizirana bitja, eno podobno drugemu. Poskušamo biti čim boljši in se tako spravljamo v kalupe. Če pa kdo to zavrača jih že - BUM - dobi po glavi. :( Svet postaja zajedljiv in vse bolj zagrenjen. Se bo to sploh kdaj končalo? Lahko sploh kaj pripomoremo k temu? Vsak ima drugačne želje in ko skoraj pridemo do cilja, ugotovimo, da to sploh ni tisto kar si želimo. Tako se nam želje izmikajo, kakor se nam izmika sonce, ki ga hočemo prijeti. Počasi nam postane jasno, da je vse lepo kratko, če sploh pride. Odkrijemo, da celo življenje samo iščemo in nikdar nismo povsem srečni. Na tej poti iskanja pa pogosto pozabljamo, da nismo sami in tako - nevede - ranimo nekoga, ki bi nam rad pomagal. Delamo vse večji prepad in na koncu ostanemo sami. Sami, kot takrat, ko smo svojo pot iskanja začeli. Pa čeprav je bilo okoli nas toliko ljudi, smo se v svojem svetu počutili osamljene. :(


četrtek, 05. februar 2009

Some things can`t be forget!


Ljubim...

Ubijam...

Delim...

Verjamem...

Ignoriram...

Končam - s solzami na licu!



torek, 27. januar 2009

Boj proti drogi...

Živimo v svetu drog, alkohola, nasilja in vojn. Ljudje skorajda ne poznamo več pojma ljubezen. Danes svet ne temelji na duhovnosti...vse bolj postajajo pomembne le materialne dobrine. Žal! Starši se pehajo za boljšim standardom, njihovi otroci pa so prepuščeni sami sebi. Kaj hitro se znajdejo v situaciji, ko jim prijatelj ponudi drogo. Za otroka, ki si šele gradi svoj jaz in mu je pomembno, da ga vrstniki sprejmejo, je to izziv. Otrok želi biti odrasel in pomemben, zato se spusti v svet, v katerega vstop je enostaven, povratek iz njega pa poln muk in trpljenja. Danes je sicer že veliko komun in stanovanjskih skupnosti, ki so namenjene za zdravljenje odvisnosti narkomanov.
Pot do ozdravitve je trnova...veliko poguma, volje in trdega dela je potrebno za vrnitev v resnični svet. Vedno bolj se sprašujem, zakaj ljudje posegajo po drogi? Zakaj jih nihče ne opozori na posledice? Zakaj se bojimo soočiti s problemom, ki kljub temu, da si zatiskamo oči - obstaja! Zakaj? Zakaj? Zakaj? Do droge je vedno lažji dostop, po njej segajo že osnovnošolci...mar ni škoda zapravljati mladosti? Vem, da vsi ne izhajamo iz srečnih družin, nihče nima življenja posutega z rožicami, toda sem pa prepričana, da nam droga ne bo v uteho! Vsako težavo se da premagati, vsako rano pozdraviti, včasih celo odstraniti spomin nanjo.
Nekaterim izmed nas ni vseeno za našo prihodnost, pa tudi lepe spomine na mladost želimo ohraniti. Uživanje drog ni znak odraslosti, to bi morali vedeti vsi, ki se spuščajo ali samo pomislijo, da bi se spustili na to pot! V svojem življenju naj vsak posameznik igra svojo vlogo, in paziti mora, da tako tudi ostane!


sobota, 03. januar 2009

In prižgal je luč...

Pojavil se je kot dar z neba, kot zvezdni utrinek v temni noči... Ko sta se začela pogovarjati je začutila, da se je ljubezen v njej spet prebudila. Našel je ključ do njenega srca. Večkrat se spomni preteklosti...premišljuje o prihodnosti...Kako čudoviti spomini jo vlečejo nazaj...tja...on bo že vedel...na verando...kar ustavila bi čas, ko sta se prvič poljubila...Njegov glas jo znova in znova prevzame. Zapre oči in sanja...sanja njune najlepše sanje...odpotuje v oblake, lebdi in občuduje lepoto narave. Toda potem se zbudi in se zave, da jo bodo sanje pogubile! Ostati mora na trdnih tleh in se boriti...ZANJ!!! Ker ji toliko pomeni! Koliko čudovitih trenutkov sta preživela skupaj...pa še vedno se ji zdi, da premalo! Oba si zaslužita resno in čudovito ljubezen, ki jo lahko ustvarita le sama...Ne ve če jima bodo zvezde naklonjene, toda če si on želi, bo vedno ob njem, njegova desna roka. Ni pričakovala, da ga bo tako vzljubila, a postal je njen LUDVIK, ki ji pomaga preživeti še tako težke trenutke. Ljubi ga! Že lep čas in še dlje ga bo ljubila, četudi bo med njima ena sama ovira.


četrtek, 01. januar 2009

VOŠČILO



...Čist na kratk...V letu 2009 vm želim poune vreče zdravja, ljubezni in sreče...sj drug pa tko samo po seb pride :)

ponedeljek, 29. december 2008

SKRIVNOST USPEHOV...

Vedno sem si želela, da bi bilo moje življenje ena sama skrivnost. Prišla pa sem do spoznanja, da je to nemogoče. Življenje je že v naprej določeno, zarisano na list papirja, z raznimi barvicami. Ne glede na vse kar se mi je v življenju že zgodilo, se mi dogaja in se mi še bo zgodilo pa v meni ostaja upanje. Upanje po skrivnosti mojega življenja, ki pa mi ga je nekaj mesecev nazaj za trenutek vzel nekdo, ki ga ne bom imenovala, bom ga pa citirala...rekel mi je:"Ti s' še mlada, ampak ne misl't, kol'k živlena maš še pred sabo. Mot'š se! Vse kar je v živlenu lepga, je mladost, in ne tist kr ti še pr'čakuješ!" Po tem so mi po glavi začele rojit razne misli...nisem se znala odločit ali ima prav ali ne. NE!!! On pač tako razmišlja. Jaz pa se s tem ne strinjam in vem, verjamem, da je najlepše postati mati svojemu novorojenčku. Vem, da je lepo postati žena svojemu izbrancu. Vem, verjamem, da me čaka lepa prihodnost, zato si tudi delam načrte. Pa bom kos vsem težavam, ki prežijo name? Seveda! Optimizem me vleče naprej. Kdaj pa se bodo uspehi pokazali? Oh, bodo že prišli, in sicer, ko bo čas za to. Pa vendar...kaj sem sploh hotela povedat s skrivnostjo uspehov? Kaj to sploh je? Zame je to znanje po nečem več, po nečem, kar še ne poznamo. Vsak človek ima cilje, od katerih pričakuje uspeh. Pa jih bomo dočakali?